Zimovanje za naše volčiče in volkuljice se je začelo v petek popoldne na standardnem mestu pod uro. Nato smo se vsi skupaj vkrcali na vlak in izstopili v Škofji loki, kjer sta nas s kombijem in avtom čakala kuhar Rado in Balu, da nas bosta prepeljala do naše hiše za vikend. Ker nas je bilo tako veliko, sta nas morala peljati kar dvakrat, zato smo nekateri počakali na železniški postaji, kjer so nas zabavali nekateri stari volkovi.
Ko smo se vsi zbrali na travniku malo pred našo hišo, je bila že tema. Kar naenkrat je pritekla iz teme zelena postava. Bil je Tabaluga in potreboval je našo pomoč. Pomagati mu moramo rešiti Zelandijo pred zlobnim snežakom Arktosom, ki jo hoče spremeniti v sneženo kepo.
Ampak najprej smo morali priti v deželo Zelandijo in tako nas je Tabaluga pripeljal do skrivnega prehoda v Zelandijo. Pri prehodu so nas čakali že ostali junaki, ki so potrebovali našo pomoč . Tam so bili zajčica Srečka, čebela Bzzz, krt Kopač, sova Šuhu in želva Nesaja. Ko smo vsi prečkali čarobni potok, ki je označeval mejo med našim svetom in Zelandijo, nas je Tabaluga odpeljal v našo hišo, kjer nas je že čakala slastna zelenjavna juha za večerjo. Po večerji je sledil ogled risanke o Tabalugi. Ko je bilo konec risanke je bila že pozna ura, zato smo si kot pridni volčiči umili zobe, Srečka nam je prebrala še pravljico in odšli spat. A vendar ne vsi. Nekateri izmed nas so bili preveč živahni in zato so odšli s Šuhujem na zrak, da smo ostali lahko v miru zaspali.
V soboto zjutraj smo se vsi, tako kot vedno, zbudili že pred voditelji. Pred zajtrkom je bila telovadba, po zajtrku pa smo si izdelali zmajske kape, da smo postali pravi zmaji in da bomo lahko pomagali Tabalugi pri boju z Arktosom. Ko smo si vsi izdelali kape je sledila kateheza, po njej pa smo se nekateri odpravili na sprehod do Tavčarjeve domačije, drugi pa so še ustvarjali v hiši. Po odličnem kosilu je sledilo malo počitka in nato ….
Kar naenkrat smo zaslišali Tabalugino klicanje, da potrebuje našo pomoč. Ko smo se vsi zbrali pred hišo nam je povedal, da Arktos želi zasnežiti ves gozd, zato moramo zgraditi iz snega in vej utrdbe za drevesa, ki jih bomo poizkušali rešiti pred Arktosom. Ko so bile utrdbe zgrajene je sledilo reševanje dreves, vendar to ni bilo lahko, saj nas je pri tem oviral Arktos in njegovi služabniki. Kepali so nas, lovili, preganjali, vendar mi se nismo dali in pomagali Tabalugi rešiti vsa drevesa in nato smo še skupaj pregnali Arktosa nazaj v Ledonijo.
Po napornem popoldnevu je sledila težko prislužena malica in nato smo dobili nalogo, da se razdelimo v skupine in pripravimo točke za zabavni večer, ki je potekal po večerji. Na zabavnem večeru smo se veliko nasmejali in hecali. Ampak, ker je bil dan dolg in naporen, so se nam vsem pričele počasi zapirati oči. Zato je sledila še molitev angelčka za lahko noč in nato smo smuknili v spalne vreče. Ta večer noben ni imel težav s tem, da ni bil zaspan.
V nedeljo zjutraj je po budnici ponovno sledila jutranja telovadba in po njej zajtrk. Po zajtrku smo morali pospraviti vse svoje stvari v nahrbtnike in jih zložiti na kup.
Ker smo pomagali Tabalugi rešiti Zelandijo pred Arktosom je bil čas, da se vrnemo nazaj v našo deželo in ponovno postanemo volčiči. To smo storili s pomočjo naših kožuščkov, čarobne čokolade in prestopa magičnega praga.
Nato je sledila vaja dramske igre za Kulturnik. Nekateri smo vadili Pujso Pepo, drugi pa Groznega Gašperja. Po vajah je sledilo pospravljanje in čiščenje hiše, ki nam je bila dom za vikend. Takrat smo pa počasi že opazili, da se pred hišo zbirajo naši starši in prinašajo dobrote za naše kosilo.
Ker je bil zunaj dež, so naši stari volkovi predelali jedilnico, da je postala dvorana, kjer smo lahko imeli s starši sveto mašo. Po maši, je sledila hitra predstavitev tabora za starše, vsi pa smo že nestrpno čakali kosilo, ki so nam ga pripravili naši starši. In čakanje se je obrestovalo, saj je bilo kosilo popolno.
Po kosilu pa je prišel čas slovesa in vsi smo počasi pograbili naše nahrbtnike in se s starši odpravili domov.
Bagira