Ljubljana 4

Pa smo premislili in ugotovili, da to sploh ni vprašanje. Zimovanje (ko je bilo že prej odločeno) BO in imeli se bomo super! In smo se res imeli super.

Takoj po prihodu in začetnem ogledu in raziskovanju hiše, smo si pripravili kosilo, saj smo bili vsi že pošteno lačni. 
Po kosilu smo se odločili narediti nekaj za kraj, kjer bomo preživeli naslednjih nekaj dni, oz. za njegove prebivalce. Vzeli smo škarje in žage in začeli čistiti pot, ki vodi iz vasi v dolino. 
Večer smo preživeči ob družabnih igrah in ga zaključili s prav posebno dražbo. Ponudba je zajemala naše vrednote, nekatere bolj pozitivne, pa tudi bolj negativne. Po napornem večeru smo si še zaželeli lahko noč in zaspali.

Zbudili smo se v toplo jutro, ki je ob telovadbi postalo še toplejše. Ker je bila nedelja smo se odpravili k sveti maši. 
Kmalu po maši smo se odpravili na krajši izlet v sečoveljske soline. Gospod Pavel nam je vse lepo razložil - kako, po kateri poti do solin, kje parkirati, po kateri poti pridemo potem peš v soline. Ampak ker smo skavti smo se seveda morali prej parkrat izgubiti. Pa tudi potem smo v soline prišli po neki stranski potki. Pa nič zato, važno da smo tu smo si rekli in se odpravili po potki ob enem od številnih kanalov. 
Čez čas smo prišli do lesene barake. Odločili smo se, da se tam ustavimo in si skuhamo kosilo. V roke smo vzeli tudi kitaro in kot bi mignil je bilo kosilo pripravljeno. Vmes se je pokazalo tudi sonce in nas vse prijetno pogrelo.
Po kosilu smo si privoščili zaslužen počitek. Ker pa je vsega lepega enkrat konec, je prišel čas, da se odpravimo proti domu.
Čas do večera smo si krajšali z družabnimi igrami. Ko so nas želodčki začeli opozarjati, da bo počasi čas za večerjo smo zakurili ogenj in si pripravili pravo skavtsko večerjo: hrenovke in tvist!
Kot se spodobi smo ob ognju tudi zabrenkali na kitaro in zapeli pesem ali dve. Prijetno utrujeni smo se odpravili v spalke. Zmanjkalo nas je kot bi mignil!

Ponedeljkovo jutro je bilo skoraj identično nedeljskemu: vstajanje, telovadba, umivanje, zajtrk, ... Imelo pa je eno veliko razliko. Namesto, da bi se odpravili k maši smo morali začeti pospravljati svoje stvari, v roke vzeti metle in krpe in pospraviti hišo, kjer smo prebivali. Pred kosilom smo se še enkrat odpravili v cerkev, kjer nam je gospod Pavel povedal ogromno zanimivih stvari o cerkvi, o Krkavčah in še o čem.

Ker pa smo bili na primorskem smo morali tudi na obalo, da pogledamo ali je morje še vedno tam, kjer smo ga pustili poleti. Zato smo se odpravili v Izolo in ko smo prišli tja smo ugotovili..... da je morje še vedno tam kjer mora biti :)
Pred odhodom domov smo se še slikali in zmolili za srečno pot domov.
Ob zaključni duhovni misli smo dobili tudi lepe kljukice za na rutke - kot spomin na zimovanje.

Kakšna je torej primorska pozimi? Prav taka kot poleti, le temperature so nekoliko nižje, narava je odeta bolj v sivo-rjave odtenke in na morju se nihče ne kopa ;)