Lepo sobotno jutro, celo sonce je posijalo z vso svojo močjo, mi pa smo se odpravili še na zadnji letošnji izlet, ki ga bomo zaključili s slastnim kosilom.
Ker pa v soboto vse poteka po drugačnih tirih, so nam že takoj na začetku avtobusi malo zamešali štrene s svojimi obvozi. Joj, ne, ali smo zamudili naslednji avtobus? Naslednji odpelje šele čez dve uri!. Malo smo počakali in na našo srečo, le ujeli pravi avtobus, ki nas je odpeljal prav do Podpeškega jezera.
Čeprav bi se vsi raje malo okopali v jezeru, se je naša pot šele pričela. Vzpeli smo se do cerkve Sv. Ane. Tam sta nas že čakala Akela in Sivi brat. Preden so prišli še starši, smo si ogledali prečudovit razgled na Ljubljansko barje in naše glavno mesto v ozadju. Nato smo spoznali še nekaj dejstev o stari cerkvi Sv. Ane, kamor nas je vodila pot, in kraju Podpeč, ki je zaradi svojega jezera še posebej znano.
Končali smo ravno prav, saj so prišli že vsi starši ... predvsem zelo zadihani starši. Ja, letos so se tudi oni mogli malo potruditi in se do nas nekoliko povzpeti. Ampak to pa še ni vse, kar jih je na cilju čakalo.
Naši najstarejši volčiči so se za njih zelo potrudili in jim pripravili športno-skavtski kviz, v katerem so starši pokazali, kako dobro poznajo džunglo, Mavglija in njegove prijatelje oziroma drugače povedano, zanimalo nas je, koliko si zapomnijo od vsega, kar jim volčiči doma povejo o naših srečanjih. :)
Seveda so se vsi zelo potrudili, saj je najboljšo ekipo čakala tudi nagrada. Po takšnem trudu in dopoldanski rekreaciji pa smo si vsi skupaj zasluženo privoščili pravo poletno kosilo ;)