Letos smo se dobili na železniški postaji pod uro točno pet minut do pol petih. Zbasali smo se v nabito poln vagon. Po dveh urah smo prispeli na železniško postajo v Poljčanah. Nadobudni skavtki so bili zelo prešerno razpoloženi, zato smo vso pot navkreber poslušali vse mogoče slovenske popevke. Zvečer smo se še malo hecali, potem pa smo se utrujeni zvalili v pojsteljice. Po pičlih osmih urah spanja so nas zbudili z zoprnimi glasovi. Pohrustali smo zajtrk,da bi si nabrali moči za cel dan. Ker so bila tema zimovanja države so nas razdelili na Španijo,Finsko,Italijo,Francijo in Rusijo. In francosko Gvajano. Vsak vod je odšel na poizvedovanje. Prehodili smo dobršen del poti, nato pa smo pojedli malico, ki so nam jo kuharji skrbno pripravili za na pot. Od domačinov smo zvedeli veliko zanimivih podatkov. Ko smo se vsi vrnili v zavetje naše koče smo se okrepčali, nato pa smo se odpravili ven na sneg, kjer smo si zgradili snežene trdnjave. Ker je postalo zelo hladno smo šli v hišo, ter se stisnili na zapeček, da smo se pogreli. Brezsrčni voditelji so nas po večerji spet poslali ven, kjer smo iskali zaklad. Zvečer pa so se za nas posebej potrudili vodniki, ki so pripravili čudovit večerni program. Ko se je smeh polegel smo se pripravili za večerno mašo. Po maši smo hitro smuknili v spalke. Predenj smo zaspali nam je skavtinja Teja začela brati pravljico, vendar nas je večina zaspala še predenj se je pravljica končala. Zjutraj nas je zbudil še bolj zoprn zvok kot prejšnje jutro. Odhlačali smo na zajtrk. Hitro smo morali začeti pospravljati in še pred kosilom se je že vse svetilo. Imeli smo nedeljsko mašo, po kosilu pa smo je mahnili na pot. Po dveh urah hoda smo prispeli v dolino. Prestrašene in premražene so nas natrpali v vlak in prispeli smo v ljubo Ljubljano. Bilo je lepo.
Navihana Puma