Duhovna misel
Gora se je dvigala proti soncu, a gora je težka, kamnita gmota, ki jo vleče na zemljo. V razpoki v njeni notranjosti sta se porodila dva izvira kristalno čiste vode, ki sta hotela priti na prosto. A gora ni popustila. Ovirala ju je in dušila. Kar nekaj časa je bilo potrebno, da sta potočka končno ugledala luč sveta ob vznožju gore.
Komaj sta pokukala na dan, že sta z vseh strani slišala klice: "Dajta nam piti! Dajta nam piti!" Klicali so mah, trava, rožice in gorsko cvetje.



