Vlak, hoja po vročem soncu, avtobus, še nekaj korakov in končno smo prispeli do našega cilja. Ni pa minilo veliko časa, ko smo že prejeli pismo od nekega medveda Platona, ki nas je prosil, da pomagamo malim letečim medvedkom rešiti njihove domove in gozd, v katerem prebivajo. Da pa smo prišli v njihovo deželo, smo se vrteli in vrteli in vrteli in ko smo vsi popadali na tla, smo se zbudili na povsem drugem kraju. Platon nam je vse razložil, mi pa smo si hitro izdelali krila, da smo se lahko po gozdu premikali hitreje. Naučili pa smo se tudi njihovo pesem in si sami izmislili koreografijo.
Potem smo se veliko naučili o ločevanju odpadkov, lastnostih vode, uporabljali smo tudi pH lističe, skuhali smo si marmelado iz štirih vrst sadja (marelic, hrušk, breskev in jabolk), si sami postavili bivak, pripravili vse potrebno za večere ob ognju in še in še.
Nekateri medvedki so si celo upali prespati v bivaku. Ampak zjutraj nas je vse čakalo presenečenje. Samo in Lenko sta ugrabila naše medvedke, zato smo se zelo hitro odpravili na pot, da bi jih rešili. Vse skupaj pa je bila le krinka, da sta se lahko medtem pretihotapila v našo hišo, zvezala Akelo in nam ukradla vso marmelado! Pa niti poskusili je še nismo.
Naslednji dan smo se zato odpravili po njunih sledeh in prišli na zelo lep skriti kotiček. Tam smo se malo okopali, nekateri so si privoščili tudi blatno kopel, našli pa smo tudi vse kozarce marmelade in si jo z veseljem privoščili za malico.
Čakalo nas je še spoznavanje Šmarjete, kjer so nas čakale zanimive naloge (plavanje po travi, mehiški val mimoidočim avtomobilom, človeška piramida, šprint štafeta po tekaški progi, izdelava opornice iz predmetov, ki smo jih imeli pri sebi), popoldne smo se hladili z vodnimi igrami, zvečer pa smo šli na nočni lov, kjer se je dobro pokazalo, kdo v sebi nosi pravi pogum.
Nato smo se še naučili izdelati recikliran papir, Platon pa nam je sporočil, da je prišel čas, da svoje novo znanje ponesemo še drugod po svetu. Tako, smo s pomočjo vrtenja okoli lastne osi spet prišli v džunglo in se razveselili svojih kožuščkov. Sledili so še odhodi naših najstarejših volčičev, ki pa so bili letos še toliko bolj čustveni, saj je svojo pot odšel tudi Bagira.
A vseeno že komaj čakamo na novo skavtsko leto in nove super dogodivščine. :)