Z vozičkom polnim advokadov in sladkega krompirja samo zapustili trgovino in pričeli z zlaganjem v avto. Veter je močno pihal in avtomobilska vrata je odneslo v sosedov avto, kjer je ostala udrtina. Še sreča, da je Rado policist in je vedel, kaj storiti (nismo pobegnili, ampak smo izpolnili evropsko poročilo o prometni nesreči). Čeprav nam je dogodek malce zbil navdušenje, se nismo predali in smo se odpeljali proti Vojam. Parkirali smo kar pred planinskim domom, si oprtali nahrbtnike opremljene z dolgimi in težkimi lesenimi deskami, obuli gamaše in naredili prvo fotko za naš instagram profilčič (ig: gremosebasat, lajkšerfalow!). S hojo smo pričeli okoli 21. ure, ko je bila že trda tema in smo v gozdu ostali le še mi in naše živalske prijateljice. Po 2-urnem, ledenem in zdrsajočem vzponu brez derez smo le prispeli do dveh prisrčnih lesenih kočic, kjer smo preživeli vikend. Razdelili smo se v dve skupini; nekateri so skuhali pozno večerjo (odlično zelenjavno juho, ki jo je jedla celo Liza!), drugi pa smo se posvetili duhovnosti in do večerje obujali skavtske spomine, razpravo pa končali z vampirji in volkodlaki. Po okusni večerji smo se odpravili v takrat že pogrete spalnice, zlezli v spalke in dokaj hitro utonili v spanec.
Naslednje jutro smo spali malce dlje, vendar smo vseeno dobro izkoristili dan.Ob jutranji telovadbi nas je božalo sonce, zaljubili smo se v gore pred nami in uživali v svežem zraku. Sledil je zajtrk z ajdovim kruhom, avdokadom, salamo in nesladkanim čajem.
Dan je bil sicer vetroven, vendar čudovit in tako smo se odpravili na krajši sprehod proti Krstenici in stisnili nekaj smešnih skupnih fotk.
Po vrnitvi v kočice je sledila kateheza, ki so nam jo pripravili voditelji. Njen namen je bil, da se tudi mi, kot bodoči voditelji, naučimo, kako jo pripraviti in zakaj je pomembna. Nato je sledila kratka malica z jabolki in napolitankami potem pa je bila naša naloga, da po skupinah še sami pripravimo svojo katehezo.
Med tem so nam voditelji pripravili odlično kosilo; bučke, gobice, jajca, advokado (spet), sir ... Po kosilu smo izkoristili še zadnje minute dnevne svetlobe in malo postorili okoli hišk – razbili led, s strehe odstranili sneg ...
Potem pa je bil že čas za pripravo večerje in hkrati savne. Nekaj se jih je odpravilo pripravit prostor za savno, kjer so zakurili in vzdrževali ogenj, drugi pa so zakurili v majhnem ognjišču v predsobi in pričeli s peko piščeta in (sladkega) krompirja.
Med peko smo izkusili domačo savno in se dobro pogreli pred večerjo. Pišče se je speklo zelo hitro (v nasportju s pričakovanji).
Kmalu je cel KLANJ sedel za mizo v zadimljeni in mrzli jedilnici. Gospodu smo se zahvalili za okusne jedi in si pošteno razdelili malce zažganega vendar kljub vsemu okusnega piščeta in ravno prav pečen krompir.
Po večerji smo že spet malce premraženi hitro smuknili v spalke (prej kot prejšnjo noč) in hitro zaspali.
Prebudili smo se v čudovito sončno nedeljsko jutro in spet imeli jutranjo telovadbo na zmrznjenem snegu. Po zdravem zajtrku (advokado in tokrat koruzni kruh) smo pospravili svoje stvari v nahrbtnike in pometli hiško, da je bila še lepša kot prej. Z ledeno mrzlo vodo smo pomili posodo od poprejšnjega večera in z mislimi na odhod sedli za mizo zunaj pred hiško.
Tam smo imeli katehezo, ki sta nam jo pripravili Liza in Anja, sledilo je krepčanje s čokolado in tik pred odhodom spet skupinski fotošuting s čudovitim ozadjem in lepo svetlobo.
Malo pred poldnevom smo Kristini (ki je tam ostala še 2 dni) pomahali v slovo in se malo žalostno, da je že konec, previdno odpravili v dolino. Kajkmalu smo ugotovili, da je bolj varno hoditi po neshojeni poti in tako smo pot premagovali dokaj hitro. Že skoraj na koncu smo odkrili še manjše drsališče, kjer smo obudili otroške spomine na igro in zabavo. Ob prihodu do avtomobilov smo se hitro preobuli in preoblekli v kroje ter se odpeljali proti Brezjam, kjer smo šli na pico in nato k maši.
S polnimi želodčki hrane, polno glavo spominov in nasploh polni svetega duha smo se v lepem sončnem zahodu vrnili iz pastirskega življenja nazaj v prometno, zaposleno in nezasneženo Ljubljano.