SE SAMO ZDI ALI RES GORI?
December … Mesec praznovanja, veselja, miru, dobrote. In tudi čas, ko se malo ustavimo, si vzamemo čas zase in družino in malo razmislimo o letu, ki je že skoraj minilo. Z volčiči smo že sprejeli Luč miru iz Betlehema, ki je za nas globljega pomena in se na sprejem tega plamena miru dobro pripravili.
»Imam majhen problem.
Tvoj dar še vedno gori, a se bojim,
da brez prave strasti.«
»Pomisli, ni vse odvisno samo od tvoje moči.
Pomembno je, da je tvoje dejanje
dejanje ljubezni.
To šteje, to greje.«
Mir prejemamo in podarjamo na različne načine – največkrat so to drobne reči, ki se nam zdijo skorajda samoumevne, a ravno te v nas naselijo mir, ponižnost in dobroto. Zato smo si najprej vsak s svojo družino vzeli nekaj časa, pomislili na dobra dela, ki smo jih naredili čez celo leto, pomoč, ki smo jo komu ponudili, nasmehe, ki smo jih podarili, področja, na katerih smo napredovali in izdelali svoje svečke. Te svečke smo na srečanju uporabili pri katehezi in pogovoru, s pomočjo katerega smo naša srca še bolj pripravili na sprejem Luči miru iz Betlehema.
V nedeljo smo ta posebni Plamen tudi zares prejeli in ga že naslednji dan v času srečanja najprej nesli v Dom starejših občanov in tudi z njimi delili to radost, mir in dobroto. Decembrskim slavljencem smo nesli še voščilnice in jim za njihov praznik voščili v imenu našega stega in župnijske Karitas, nato pa plamen nesli tudi k sveti maši, da bo doseglijv kar največjemu številu ljudi.
Vsem želimo mirno pripravo in praznovanje prihajajočih praznikov.
Kar najbolje!
Volčiči, volkuljice in stari volki