21. - 23. februar 2014
NoPP Ljubljana 4
Najboljši noviciat izpod Triglava se je odpravil na najboljše zimovanje. Začeli smo v dolini Voje, od koder smo se odpravili na krajši, 8-urni sprehod do Grintovice. Dokler je bilo še spluženo (do koče v Vojah) je še šlo, potem pa ni šlo več zaradi snega, ki nam je segal vse do kolen.
Po 2 urah hoda smo si v stari drvarnici poskušali narediti krplje, vendar neuspešno. Nato smo hodili po travniku, katerega je zajel neoriginalen potok in prišli do vznožja planine, ko se je zunaj stemnili in prižgali smo prve lučke. Udiranje snega se je večalo premo sorazmerno z nadmorsko višino. Vseh naslednjih pet ur smo gazili, zmrzovali in se medsebojno spodbujali.
Juretu, katerega je Ana (soplesalka) prvič po letu 2011 spustila s povodca za več kot 6 ur se je čisto odpeljalo.
Končno smo prišli na Spodnjo Grintovico in bilo nam je dobro. Histerija! Bili smo blizu! Čakal nas je še zadnji vzpon in sprehod po planini skozi stanovsko vas. Vdrli smo v stan, slekli mokra oblačila in ob 00:01 zakurili ogenj, ki je bil topel v gašperčku. Bili smo premraženi, a zaviti v odeje nam je postalo toplo v telesih in pri srcu, da smo preživeli.
Zaradi pozne ure smo kmalu tudi zaspali. Naslednje jutro smo se zbudili po naravni poti v jutru. Pozajtrkovali smo in nato pojedli kosilo - čevapčiči.
Po dobrem kosilu smo malo zadremuckali in pomili posodo. Ker se bliža Kulturnik, smo začeli s procesom vadenja našega igrokaza.
Sedaj pa pišemo ta dnevnik ob Klemnovem igranju kitare in v duši pričakujemo tradicionalnega piščanca za večerjo. Želimo si jutrišnje uspešne vrnitve v dolino.
Živijo!
Rado, Aljaž, Jure, Klemen, Gregor, Tina
Zapisano v kočin dnevnik, dne 22. februarja 2014
Po slastni večerji smo se počasi pripravili na spanje, saj smo si za naslednji dan zadali načrt, da vstanemo že ob 6ih ter se okoli 8ih odpravimo nazaj v dolino. V nedeljo zjutraj smo seveda zaspali in vstali šele okoli pol osmih. Rado in Aljaž sta hitro začela kuhati zajtrk (slastne makarone z omako, ki naj bi jih imeli prejšnji dan za kosilo) za energijo, ostali pa smo začeli pakirati in pospravljati kočo.
Vsi siti in opremljeni za na pot smo se okoli 10.30 v nedeljo 23. februarja odpravili na pot v dolino. Vremenska karta: sončno, brez oblačka, dokaj toplo. Kakor hitro smo hodili po hribu navzdol, tako hitro se je sneg topil in nam oteževal hojo. Tako nori kot smo, da smo sploh prišli na vrh Grintovice, smo se tudi spustili dol z nje, torej na Budale z velikim B. Metali smo se po snegu, sekali ovinke, se drajsali po zadnjih plateh in delali salte eden čez drugega (posneto na telefonih!). Tema našega zimovanja Survival se je skladala s situacijo celega vikenda, zato smo še toliko raje na enem izmed počitkov na soncu skupaj pojedli konzervo pekoče (ne dovolj za Gregorja) skuše, saj se konzerva ne pokvari, ne poči in lahko jo pojemo kadarkoli kjerkoli.
Okoli 15.00 smo končno prišli do našega kombija, kjer smo se mokri in kljub soncu premraženi preoblekli v suha oblačila in se odpeljali proti Brezjam, kjer je bila ob 16.00 sv. maša, vendar pa do tja nikoli nismo prišli zaradi prevelikega zastoja avtomobilov na Bledu in mnogih zaprtih cest okoli njega. Tako smo se kar direktno odpeljali nazaj v Ljubljano in se srečno vrnili v naše tople domove.
Tina Dernovšek