Bohinj 2012

Zapis iz dnevnika.

Draga Dorica!

Oprosti, ker ti že toliko časa nisva pisali, ampak bili sva zelo zaposleni in ni se nama dalo.

Komaj se še spominjava tistega lepega sončnega dne, ko smo se s četo odpravili na nepopisen izlet v Bohinj. Bilo je v soboto, 2. 6. 2012… Direktno iz postelje smo se morali prestaviti na železniško postajo pod uro, kjer je Teja z nasmeškom na obrazu ''pobirala'' stroške izleta. Okrog sedme ure zjutraj smo se počasi odmajali na vlak, s katerim smo se odpeljali proti želenemu cilju. Med vožnjo smo se zamotili s hrano, opazovanjem pokrajine in opravljanjem voditeljev. Dokaj kmalu smo se znašli na postaji v Bohinjski Bistrici, od koder smo se peš odpravili proti jezeru. Približno uro in pol do dve, smo pešačili po neusmiljeno ravni poti v osrčju Gorenjske. To je bil kar precejšen zalogaj za naše uboge noge, vendar je bil pogled na čudovito pokrajino okoli nas več kot vreden tega. Mučna pot se je kar naenkrat končala in pred sabo smo KONČNO uzrli plemenito veličino Bohinjskega jezera!! Nekateri so se nemudoma vrgli v jezero, drugi na hrano, tretji pa smo popadali po tleh in lovili sapo. Ko smo si nekoliko opomogli, smo se podprli z veliko hrane. Kar naenkrat je prišla Teja s sladoledom in piškoti, s katerimi smo se še dodatno posladkali na čast Juliji, ki je tisti dan praznovala rojstni dan. Ne ozirajoč se na naše prenapolnjene želodce, ki so kar klicali po počitku, so se nekateri odpravili v vodo, drugi pa smo šli igrat odbojko. Bilo je kar zabavno dokler si ni Munda slekel majice ter s tem mogočnim dejanjem zmedel nasprotnice. Kljub našim prizadevanjem, da bi ohranile trezno glavo, smo morale zaradi zamegljene presoje zmago prepustiti nasprotni ekipi. Vse lepo se enkrat konča in tudi mi smo se morali počasi vrniti nazaj. Najhuje se je bilo soočiti z dejstvom, da bomo morali še enkrat po tisti zahtevni, mučni, utrujajoči, naporni, kruti in predvsem RAVNI poti. Grozna preizkušnja!!! Pot je minila dokaj normalno in naenkrat smo se znašli pred postajo. Počakali smo na vlak ter se z njim odpeljali domov.

Pot od Bohinjske Bistrice do jezera nama bo za vedno ostala v spominu kot tista, ki je poskrbela, da smo postali vzdržljivi. Celoten izlet je bil SUPER FANTASTIČEN!!!

Upava, da se ti kmalu spet kaj oglasiva!

Objavljeno v Izleti IV
Galerija slik

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.